zarobena vo edna godina postoenje-by sanja stevceva

-I pokraj se i veruvav na mokjta narecena ljubov. mozebi sum nepopravlivo romanticna licnost,no ponekogas pred da zaspijam zamisluvav deka pred da zaminam od ovoj nesovrsen svet,barem za mig kje ja otkrijam magijata na ljubovta.

no,morav da ja stopiram sekoja misla koja me vodese vo toj pravec,nikoj ne se zaljubuva vo podvizni mrtovci,a jas bev tokmu takva. kako i da e da ja smenam temata. denes se razbudiv so uzasno cuvstvo na povrakanje i bolki vo stomakot. mora da e od hranata sto so zane ja poracavme vo restoranot.vednas si podgotviv caj od kamilica(isklucivo organski) i taka gi ublaziv simtomite na neprijatnost vo zeludnikot. bolkite po izvesno vreme celosno isceznaa i povtorno se vrativ vo nekakva normala.

cudno se pocuvstvuvav denes,se prasuvav dali kje imam vreme da go zavrsam mojot prv vistinski roman. osekav potreba da pisuvam i da otkrijam kolku samo covekot cuvstvuva uzasen strav koga kje se sooci lice v lice so temnata smrt. se sto posakuva e vtora sansa,vtor zivot,zivot koj razlicno kje bide prozivean,razlicni odluki,razlicni okolnosti-poinakva sudbina od onaa sto vo ovoj mig stoi pred nego.

koga povtorno bi se rodila posakuvav da imam osobini kako zmija,mudra i opasna,a istovremeno hrabra i gorda kako lav,carot na dzunglata,bidejki ovoj svet bese poln so stapici i presvrtnici.

sakam da izvlecam edna mudra pouka od edna nesekojdnevna prikazna kade slucajno nekade ja slusnav.

-postoelo odamna edno cudesno kralstvo so eden mnogu mudar i moken kral i eden izvor od koj site ziteli na kralstvoto piele volsebna,bistra i studena voda. megjutoa kralot i negovite slugi ne piele od istata voda i kralot nikako ne uspeval da go razbere svojot narod. tolku mnogu bolesti postoele megju lugjeto osobeno na duseven plan. nitu eden lekar od kralstvoto nemozel da mu pomogne na narodot i ludiloto sto go obzemalo. eden den kralot ocajno izlegol od palatata oblecen kako bezdomnik i prosetal megju narodot niz kralstvoto. tolku se zacudil koga otkril i videl deka ludiloto na narodot poteknuva od vodata sto ja piele. i kralot smrtno ranet bidejki samo toj e normalen resil da stane i toj lud. i toj se napil voda od izvorot i stanal kako site ziteli vo kralstvoto.-morame da staneme kako site ako sakame da se vklopime vo svetot. nemase ednostavno mesto za sonuvaci,idealisti i lugje na reformi.

vtor del:

-izlegov konecno od mojot svet na senki. denes se razbudiv so idejata deka jas go kontroliram svoeto postoenje,a ne bilo kakov nadvoresen faktor. mozebi sum smrtno isplasena,no stoako;mozebi po edna godina moeto bitie so sigurnost nema da postoi,no tuka sum sega disam,postojam i kje napravam se sto e do mene da ja pominam ovaa godina najdobro sto mozam. sakam da bidam gorda na sebesi,da go napisam mojot roman vo koj kje go vospeam mojot takanarecen zivot i site moi iskustva za idnite generacii da ostanat vo spomen.denes go otvoriv mojot dnevnik vo koj go pisuvav romanot i napisav:

-“kolku i da se sakaa nekoja nevidliva sila gi razdeluvase,mozebi samo sudbinata si poigruvase so nivnite nemokni srca koi bea spremni da napravat se eden za drug.

“toj se navedna nad nejze,cvrsto ja gusna i nemase sili da ja bakne kolku i da posakuvase.bea kako dve tela zarobeni vo edna dusa osudeni na razdelba do vecnosta.”

ruzite koi veneea vo dvorovite ja potsekaa na nemokta na zivotot da egzistira protiv vreminjata. sonceto so svoite topli zraci gi isusi poslednite kapki rosa od ovenatite ruzini livcinja,nekako kako za inat samo trnjata velicevstveno seuste se borea sami protiv se.nemase prostor za otkazuvanje.

 

del treti:

-mislev deka potonav vo sebesi poradi svoeto neznaeenje kolku svetot e cudesen i nepopravlivo dosadno mesto za ziveenje. rajot sto bese toa,kakva e taa svetlina koja lugjeto ja baraa;zosto nemozev da se setam na nisto kolku i da se obiduvav.

site poleka no sigurno me napustaa;me nagrizuvase crvot na vecnosta ako voopsto postoese? dali kje ja dofatev vecnosta barem za mig niz prizmata na kratkotrajnoto bitisuvanje.

sto bese da se bide,da se postoi,da se napravi nesto vredno za pametenje.se otkazuvav toa bese mojata kazna,se zrtvuvav za rabotite vo koj cvrsto veruvav deka treba da se slucat nekade vo idninata. kako da ja anticipirav idninata iako ne mi pripagase. barem ne vo ovoj zivot.

otkornata od se nekogas sto sum bila vo mene ostana samo cista grutka zemja a kojznae do sega mozebi bese stanata prasina.ulica bez izlez toa e mojot zivot.

dnevnik vo koj pisuvam vizii za smrtta koja sega vo ovoj mig bese vozbudliva kako topla avgustovska vecer. koj bese najdobriot nacin da se zamine od ovoj svet?

sigurno ne bolest,dolga macna,depresivna agonija na bavno i postepeno unistuvanje. kako orel bez svoite krilja se macev da poletam vo nebesnite visocini,da go pocuvstvuvam uste ednas nebesnoto siniloi uste ednas da ja sogledam svojata mok.

no,bev unistena nemokna da se boram.

…..prodolzuva!!!!

sledete gi ostanatite delovi sekojdnevno!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

celta na zivotot

-moze da se rece deka celta na zivotot e da ja pronajdes sopstvenata sreka pa makar sto i da e taa i da ja pretvoris vo svoj son na koj kje rabotis so celata svoja energija i kje sozdavas dela.

interesno e kolku malku e potrebno da rabotime na nekoja ideja,a uste pointeresno e  dokolku sekojdnevno sme motivirani kje stanuvame se podobri i kje napreduvame sozdavajki podobar svet.

sekoj covekov napor moze da se isplati dokolku si dademe sansa i ne se otkazeme.

kje ima i dozdlivi denovi koga kje bideme tazni i pomalku srekni i ednostavno nisto nema da ni odi od raka,no ako sekogas se potsetuvame da razmisluvame na vistinski nacin nabrzo kje sfatime deka utroto e pomudro od vecerta i deka ima dobra idnina za nas. so pozitivno razmisluvanje i upornost(koja sekogas se isplatuva),kje si postavime racionalna cel koja kje bide vozmozna spored nasite talenti i kvaliteti.i sekoj den cekor po bekoor kje se dvizime kon nea.

nisto ne e nevozmozno. samo treba da se ima volja,malku sreka i mnogu trud.

sekogas treba da se ima nadez i verba.no verba bez akcija e mrtva. mora da se raboti so strast i vistinsko uzivanje. da se ima radost vo srceto.

najvazno e da gi sfatime zakonite na opstestvoto,covekovite limitacii i zivotnoto tempo i da se izborime za sopstveniot son na svojski nacin.

sovrsenstvoto poteknuva od edna sosem mala ideja koja se pretocila vo akcija.

najdobrite nesta doagaat na tie sto kje izdrzat do kraj.

zatoa ne prestanuvajte da veruvate osobeno vo vas samite i vasite sonista.

zivotot e ubav!

biznis

Agrikulturata vo Makedonija bese glavnoto zanimanje na pogolemiot del na naselenieto,iako so tekot na godinite se poveke zapocna da se industrijalizira drzvata. so edukacija,pridobivanje na novi vestini i razvoj na tehnologijata pocna da se modernizira makedonskoto opstestvo i da proizveduva produkti za stranskite pazari po vrven kvalitet. so toa se sozdadoa uslovi za razvoj na malite i sredni preprijatija i formiranje na srednata klasa koja bese centralna kategorija za zadrzuvanje na ramnotezata vo zaednicata.

sega imase se poveke luge vraboteni vo privatniot sektor. no imase projaveno odredena individualnost za organiziran trud kako samostojni entiti koi sakaa da se oslobodat da rabotat za odredeni primanja i teznea da sozdadat pretpriemnicki tehniki preku koi kje stanat sami svoi rabotodavci. odnosno kje zapocnat da rabotat isklucivo za sebe. so toa vo poslednite nekolku godini se udrija temelite na menadzmentot i pretpriemnistvoto vo Republika Makedonija.

Terminot Menadzment znaci organizacija,znaci da rakovodis so lugje,sredstva ,resursi vreme i sl. Sega vo denesnicata menadzmentot znaci liderstvo,da upravuvas,da bides sleden od tolpata,da ja nametnes svojata mok bez prisila,da bides primer za organizacijata.

Sekoja organizacija e ziv sistem,ima svoj pocetok,svoj ciklus i kraj. kako i sekoj covek. za da se odrzi edna organizacija vo vreme na promeni mora da bide inovativna,mora da bide dovolno produktivna,kreativna i efikasna, mora istovremeno da go poznava pazarot i preferenciite na svoite musterii. da ja poznava srzta na biznisot na vodenje na edna organizacija koja pred se e sostavena od covecki kapital.

 

Lugjeto postojano treba da se motiviraat kon usovrsuvanje na svoite vestini,za da bidat poproduktivni,poefikasni vo izvrsuvanjeto na svoite zadaci vo organizacijata. treba postojano da se educiraat preku soodvetni seminari,publikacii i materijali. kolku vlozuvas vo svoite vraboteni tolku povekje kje bides zadovolen od feedbackot koj go dobivas za vozvrat od niv. tie se zivata sila na sekoj biznis. tie se onie koi se odgovorni za prodazbata,za toa kako produktite pristignuvaat do musteriite a vo usluznite dejnosti nivnata neposredna komunikacija i psihicki karekteristiki se odlucni za privlekuvanje na musteriite.

nisto ne moze da go zameni dobriot servis vo edna organizacija. zatoa treba kako rabotodavec da se trudis da gi kompenziras svoite vraboteni na zadovolitelno nivo so plata,bonusi i drugi nagradi za nivniot vlozen trud.

i na kraj vo sekoja organizacija nastanuvaat konfliktni situacii pomegju vrabotenite koi najlesno se nadminuvaat so tolerancija i razbiranje od dvete strani. treba da se prifakaat stilovite na rabotenje na sekoj bidejki diverzitetot e kategorija koja e pozelna vo edna organizacija koja se trudi da go promovira svojot produkt na pazarot megju svoite potrosuvaci. Menadzerot treba da ja poznava razlicnosta i da se obiduva da ja izbalansira.

 

avtor na tekstot: Sanja Stevceva,

januari,2018

karpa sum jas

karpa sum jas. mozebi dozdot denes me udarase silno,mozebi me oblevase negovoto studenilo i bev ostavena na nemilosta na vetrovite. no zapamtiv deka sum mnogu pocvrsta od mokta na vremeto.

zapamtiv deka sum nepobedliva deka ne se rusam taka lesno. i deka site bitki ne gi sfakam rezignirano. se boram pustam nevidliv otpor sprema silite koi sakat da me otkornat. karpite se cudesni. ponekogas celi panini se sozdadeni od karpi. celi vulkani.

no jas imav eden cvet koj tolku uporno go zastituvav. ne ziveev samo i ne se borev samo poradi sebesi. toj cvet bese mojot mal univerzum mojot ukras za koj postoev i na koj mu trebav. bese malecok bel i prekrasno mirisase. poradi nego ne bev osamena. toj me odbra mene a jas go zastituvav so seta moja grubost. a toj bese nezen mal i plasliv.

sekoj koj mi se zakanuvase deka kje go otkorne od mojata povrsina go dozivuvav kako svoj neprijatel. tolku go zasakav.

eden den dojde edno detence i nemarno go pomiluva cvetot po livcinjata tolku detski tolku nevino i cvetot se predade na detskata milost.

najde posovrsena ljubov,barem mene taka mi stoese.

se sozaliv nad mojot cvet i zapocna mojta karpa kako pod nevidliva sila da se odronuva.

konecno go oslobodi cvetot.

i cvetot sega mu pripagase na svetot na detskata ljubov koja bese cista kako solza.

 

 

 

sonot na eden starec

-Cudno studenilo ja oblea mojata dusa. dodeka cekorev po mekata i rosna treva pomisliv na stradanjeto,na nemanjeto milost,na toa kolku lugjeto se surovi.

kade bese pocitta sprema sozdanieto,sprema covestvoto koe bese potonato vo sopstveniot ocaj i bolka.

bev covek kako i site drugi i vo mojot takanarecen zivot ziveev so mnogubrojni slabosti i pravev greski. tolku cesto bev izguben.

se dodeka ne ja sretnav nea.

bese kako utrinsko sonce koe me ogrea vo migovite koga sakav da se otkazam od samiot sebe.

nejzinoto ime bese lara,i bese ubava na svoj nacin. iako vo moite oci bese kako nebesen svod so nejzinite temnoplavi oci i izitren od.

cekorese samouvereno,so naglasena samodoverba i precizno kako balerina.

kako da ja poseduvase ulicata.

nikogas ne i rekov nitu eden zbor,samo nemo ja nabljuduvav od prozorecot na mojata kuka.

bev starec,smrtta bese gostinot koj go ocekuvav sekojdnevno. no,imav vrutok,imav kopnez a toa bese da ja nabljuduvam princezata lara.

taa me potsekase tolku zivo na mojata nepovtorliva mladost,na mojata sila koga mislev deka se e vozmozno. i bese na nekoj cuden neplaniran nacin.

i uspeav,stanav bogat,patuvav niz svetot,imav ljubov no nikade ne pustiv korenja,ne sozdadov dom. ne pronajdov sopatnik. ne pronajdov idealna zena. a sega ja gledav lara sekoe utro i si mislev eve ja,taa e mojata muza,mojot ideal. ne poradi ubavinta,tuku poradi plemenitata priroda koja zracese od nejze.

bese neverojatno samouverena. bezstrasna. vistinski karakter.

taa ednostavno go pleni moeto starecko srce.

i zasekogas kje ostane tamu,zakopana dlaboko vo moeto srce.

barem Edno znam ja vidov so svoi oci svojata muza.

lara-sonot koj ne mi pripagase.

 

taga

-Mislev deka potonav vo sebesi poradi svoeto neznaeenje,kolku svetot e cuden i nepopravlivo beskrajno dosadno mesto za ziveenje. rajot,sto bese toa?! kakva e tau svetlina koja lugjeto ja baraa i zosto nemozev da se setam na nisto kolku i da se obiduvav?

licnost koja ne se sekava na svojata traga,na svojot pat,na svojata cel i na celoto svoe bitisuvanje kako kopnez od koj nemase apsolutno nikakvi nameri da se otkaze.

bolno,no vistinito site se spravuvavme na razlicen nacin so svojata sudbina i ne gi vodevme bitkite sekogas pravedno. znaevme mnogu da stradame da nanesuvame bolka,da bideme nefer sprema drugite,kako tie da mora da se potcinat na nasite zelbi i sonista. bevme zarazeni od negativnost,od sebicnost,se gusevme od podmolen strav od otfrlanje.

ne sakavme po nikoja cena da ostaneme sami,kolku samo se trudevme da ne bideme napusteni,duri i bog go molevme so seta sila da ne ne napusti,da bide sekogas so nas!

kolku baranjata rastea,rastea tolku poveke i nasite aspiracii, se zgolemuvaa nasite nadezi i tolku poveke smetavme deka zasluzuvame poveke i posilno baravme. celite ni stanuvaa se posebicni,metodite za nivno ostvaruvanje se polukavi a nacinot opravdan.

ne,nemase mesto za slabost vo nasite srca i taka pominuvaa denovite. ponekogas vo strasno samosozaluvanje i neracionalna gordost no sekogas bucno vnatre vo nas iako odnadvor tivko i so licemerna vedrina sprema nadvoresniot svet.

taga’sto bese toa?solza proleana za edna pominata mladost,za eden spomen,otkinata kako cvet od najubava gradina i frlena na zeskoto sonce da se isusi da se peplosa da se pretvori vo seno kako i sekoja obicna trevka.

da, za zal nikoj nemase pocit sprema cvekinjata,sprema nivniot opoen miris i trud da gi zadovolat setilata so svojata raznolikost.

sto bese tagata koja od den na den se povekje me izmacuvase i me pravese nesreken?!

tagata bese mojata strasna senka koja me sledese sekade kade kje se svrtev. tonev od nejzinata mok nad mojot duh koj sekojdnevno se izmacuvase niz sekjavanjeto za eden promasen zivot koj mi dade se,osven parce sreka!

megjutoa tagata ne bese samo vo mene,taa bese ednostavno nasekade,bese prisutna duri i vo sivite oblaci,nemirnite reki,tivkite vetrovi i sonceto imase sopstvena taga koga se razdeluvase od svojata sakana zemja,od svoite planini so tolku visoki vrvovi frlajki im gi poslednite nezaboravni zraci.

se imase svoj tek,svoja sopstvena taga i svoi pricini za nesreka!

 

 

avtor na tekstot: Sanja Stevceva ,14/12/2017.