zarobena vo edna godina postoenje-by sanja stevceva

-I pokraj se i veruvav na mokjta narecena ljubov. mozebi sum nepopravlivo romanticna licnost,no ponekogas pred da zaspijam zamisluvav deka pred da zaminam od ovoj nesovrsen svet,barem za mig kje ja otkrijam magijata na ljubovta.

no,morav da ja stopiram sekoja misla koja me vodese vo toj pravec,nikoj ne se zaljubuva vo podvizni mrtovci,a jas bev tokmu takva. kako i da e da ja smenam temata. denes se razbudiv so uzasno cuvstvo na povrakanje i bolki vo stomakot. mora da e od hranata sto so zane ja poracavme vo restoranot.vednas si podgotviv caj od kamilica(isklucivo organski) i taka gi ublaziv simtomite na neprijatnost vo zeludnikot. bolkite po izvesno vreme celosno isceznaa i povtorno se vrativ vo nekakva normala.

cudno se pocuvstvuvav denes,se prasuvav dali kje imam vreme da go zavrsam mojot prv vistinski roman. osekav potreba da pisuvam i da otkrijam kolku samo covekot cuvstvuva uzasen strav koga kje se sooci lice v lice so temnata smrt. se sto posakuva e vtora sansa,vtor zivot,zivot koj razlicno kje bide prozivean,razlicni odluki,razlicni okolnosti-poinakva sudbina od onaa sto vo ovoj mig stoi pred nego.

koga povtorno bi se rodila posakuvav da imam osobini kako zmija,mudra i opasna,a istovremeno hrabra i gorda kako lav,carot na dzunglata,bidejki ovoj svet bese poln so stapici i presvrtnici.

sakam da izvlecam edna mudra pouka od edna nesekojdnevna prikazna kade slucajno nekade ja slusnav.

-postoelo odamna edno cudesno kralstvo so eden mnogu mudar i moken kral i eden izvor od koj site ziteli na kralstvoto piele volsebna,bistra i studena voda. megjutoa kralot i negovite slugi ne piele od istata voda i kralot nikako ne uspeval da go razbere svojot narod. tolku mnogu bolesti postoele megju lugjeto osobeno na duseven plan. nitu eden lekar od kralstvoto nemozel da mu pomogne na narodot i ludiloto sto go obzemalo. eden den kralot ocajno izlegol od palatata oblecen kako bezdomnik i prosetal megju narodot niz kralstvoto. tolku se zacudil koga otkril i videl deka ludiloto na narodot poteknuva od vodata sto ja piele. i kralot smrtno ranet bidejki samo toj e normalen resil da stane i toj lud. i toj se napil voda od izvorot i stanal kako site ziteli vo kralstvoto.-morame da staneme kako site ako sakame da se vklopime vo svetot. nemase ednostavno mesto za sonuvaci,idealisti i lugje na reformi.

vtor del:

-izlegov konecno od mojot svet na senki. denes se razbudiv so idejata deka jas go kontroliram svoeto postoenje,a ne bilo kakov nadvoresen faktor. mozebi sum smrtno isplasena,no stoako;mozebi po edna godina moeto bitie so sigurnost nema da postoi,no tuka sum sega disam,postojam i kje napravam se sto e do mene da ja pominam ovaa godina najdobro sto mozam. sakam da bidam gorda na sebesi,da go napisam mojot roman vo koj kje go vospeam mojot takanarecen zivot i site moi iskustva za idnite generacii da ostanat vo spomen.denes go otvoriv mojot dnevnik vo koj go pisuvav romanot i napisav:

-“kolku i da se sakaa nekoja nevidliva sila gi razdeluvase,mozebi samo sudbinata si poigruvase so nivnite nemokni srca koi bea spremni da napravat se eden za drug.

“toj se navedna nad nejze,cvrsto ja gusna i nemase sili da ja bakne kolku i da posakuvase.bea kako dve tela zarobeni vo edna dusa osudeni na razdelba do vecnosta.”

ruzite koi veneea vo dvorovite ja potsekaa na nemokta na zivotot da egzistira protiv vreminjata. sonceto so svoite topli zraci gi isusi poslednite kapki rosa od ovenatite ruzini livcinja,nekako kako za inat samo trnjata velicevstveno seuste se borea sami protiv se.nemase prostor za otkazuvanje.

 

del treti:

-mislev deka potonav vo sebesi poradi svoeto neznaeenje kolku svetot e cudesen i nepopravlivo dosadno mesto za ziveenje. rajot sto bese toa,kakva e taa svetlina koja lugjeto ja baraa;zosto nemozev da se setam na nisto kolku i da se obiduvav.

site poleka no sigurno me napustaa;me nagrizuvase crvot na vecnosta ako voopsto postoese? dali kje ja dofatev vecnosta barem za mig niz prizmata na kratkotrajnoto bitisuvanje.

sto bese da se bide,da se postoi,da se napravi nesto vredno za pametenje.se otkazuvav toa bese mojata kazna,se zrtvuvav za rabotite vo koj cvrsto veruvav deka treba da se slucat nekade vo idninata. kako da ja anticipirav idninata iako ne mi pripagase. barem ne vo ovoj zivot.

otkornata od se nekogas sto sum bila vo mene ostana samo cista grutka zemja a kojznae do sega mozebi bese stanata prasina.ulica bez izlez toa e mojot zivot.

dnevnik vo koj pisuvam vizii za smrtta koja sega vo ovoj mig bese vozbudliva kako topla avgustovska vecer. koj bese najdobriot nacin da se zamine od ovoj svet?

sigurno ne bolest,dolga macna,depresivna agonija na bavno i postepeno unistuvanje. kako orel bez svoite krilja se macev da poletam vo nebesnite visocini,da go pocuvstvuvam uste ednas nebesnoto siniloi uste ednas da ja sogledam svojata mok.

no,bev unistena nemokna da se boram.

…..prodolzuva!!!!

sledete gi ostanatite delovi sekojdnevno!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s